|
|
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
Adaptacija gradu Hompoš pri Mariboru povezuje dve razvojni liniji: linijo zgradbe, katere začetki segajo v 11. stoletje, ki pa je odtlej s številnimi prezidavami in spremembami uporabe „izgubila stik z lastnimi koreninami“, kot pravi arhitekt David Mišič. In Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, ki ima korenine v šoli za vinogradništvo, ki jo je leta 1832 ustanovil nadvojvoda Janez Habsburški. Da so prav tu poučevali vinogradništvo in druge kmetijske stroke, ni naključje: Regija na južnem robu Alp velja za eno najrodovitnejših v vsej državi in visoka šola ima širna posestva, na katerih lahko študenti v praksi preizkušajo naučeno. Grad stoji na majhnem platoju v prisojni legi okoli 10 km južno od Maribora, z veličastnim razgledom na ravnino ob Dravi.
Da bi stavbo, ki so jo prej uporabljali kot psihiatrično bolnišnico, adaptirali za potrebe fakultete, je bilo potrebno dvoje: tehnična okrepitev stare stavbe ter na severni strani priključena novogradnja za nekoliko večje prostore, kot so predavalnica, laboratoriji in knjižnica. Zastekljeni mostiček povezuje obe neenaki zgradbi na nivoju zgornje etaže: tu trinadstropni, belo ometani grad s svojim stolpom, ki bi bil videti dobro tudi kot cerkven zvonik, tam pa le dvonadstropna novogradnja s svojo rahlo nagnjeno zeleno streho, veliko stekleno fasado na vzhodu in ometanimi površinami peščene barve na jugu in zahodu. Na severu zgradba tako rekoč ponikne v pokrajino: Tu se teren strmo vzpenja in zato ne več prav visoke zunanje stene so arhitekti pustili na gosto prerasti z rastlinami.
Pred pričetkom adaptacije je bilo najprej treba obnoviti nosilne elemente gradu: Razpokane notranje stene so okrepili z betonom in deloma samo 30 do 40 centimetrov globoke temelje podzidali do globine enega metra. Struktura prostorov stare stavbe pa je ostala povečini nedotaknjena; sem so arhitekti spravili predvsem manjše prostore kot pisarne, majhne seminarske prostore in posamezne laboratorije. Poleg tega ima fakulteta menzo s kuhinjo ter – v spodnji etaži stare stavbe – razstavni prostor za etnološke eksponate.
David Mišič primerja sedaj dograjeni grad s „pahljačo različnih zgodovinskih gradbenih stilov “. Arhitektom je uspelo razkriti mnoga poprej zasuta ali zagrajena pričevanja o preteklosti. Oboki, stebri, portali in srednjeveški temeljni zid v kleti so zdaj spet vidni. Obokani hodniki okoli proti zahodu odprtega grajskega dvorišča so dobili novo zasteklitev, ki poteka za stebri. Tudi vodnjak na dvorišču je bil odkopan in, obdan z brvjo s stekleno ograjo, insceniran kot arheološka najdba. Je del preddverja, ki na zahodni strani obdaja stavbe fakultete in ki ga arhitekti primerjajo z „odprto knjigo“, iz katere je mogoče razbrati zgodovino gradu. Deloma je od tod mogoče opazovati tudi današnje univerzitetno dogajanje, denimo na območju novogradnje, kjer stopnice s klopmi na prostem spremljajo stopničasto razporeditev vrst v avditoriju in velika okenska odprtina vzpostavlja povezavo med obojim.
Investitor: Univerza v Mariboru
Arhitekti: Styria d.o.o. Maribor David Mišič Ljubo Mišič
Izvajalec: Stavbar gradnje d.o.o. Maribor Emeršič Drago s.p. Starše
Sto-izdelki: Fasadni izolacijski sistem StoTherm Classic
Slike: Miran Kambič, Radovljica |
 |




|
|
|